-
1 case
I [keis] noun1) (an instance or example: another case of child-beating; a bad case of measles.) primer2) (a particular situation: It's different in my case.) primer3) (a legal trial: The judge in this case is very fair.) pravda4) (an argument or reason: There's a good case for thinking he's wrong.) razlog5) ((usually with the) a fact: I don't think that's really the case.) primer6) (a form of a pronoun (eg he or him), noun or adjective showing its relation to other words in the sentence.) sklon•- in case- in case of
- in that case II [keis] noun1) (a container or outer covering: a case of medical instruments; a suitcase.) škatla, tok, torba, kovček2) (a crate or box: six cases of whisky.) zaboj3) (a piece of furniture for displaying or containing things: a glass case full of china; a bookcase.) omara; vitrina* * *I [keis]nounposoda, zaboj, tok, tul, kaseta; prevleka, oboj, oblogaII [keis]transitive verbvložiti v skrinjo, spraviti, zatakniti; obložiti, prevleči, pokritiIII [keis]nounprimer, naključje, dogodek; zadeva, vprašanje; medicine bolnik; juridically tožba; grammar sklon; slang čudakmedicine case history — anamnezaas the case may be, put the case that — kakor se vzame, recimo, dain the case of — v primeru, kar se tiče, glede na, čeit is not the case — ni tako, zadeva ni takšnato set (the) case — domnevati; recimo, daAmerican to come down to cases — preiti na zadevoleading case — prejšnji primer, precedens -
2 depend
[di'pend]( with on)1) (to rely on: You can't depend on his arriving on time.) zanašati se2) (to rely on receiving necessary (financial) support from: The school depends for its survival on money from the Church.) biti odvisen3) ((of a future happening etc) to be decided by: Our success depends on everyone working hard.) biti odvisen•- dependant
- dependent
- it/that depends
- it all depends* * *[dipénd]intransitive verb poetically ( from) viseti; (on, upon) zaviseti, biti odvisen; zanesti, zanašati se, računati s čimit all depends — vse je odvisno od okoliščin, vse je retativnodepend upon it! — na to se lahko zaneseš -
3 worse
((of things or people) to become better or worse: His fortunes have taken a turn for the better; Her health has taken a turn for the worse.) obrniti se na boljše/na slabše* * *I [wə:s]1.nounslabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja; commerce slabši, nižji(not) to be the worse for — (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradithe worse for wear — obrabljen, ponošen;2.adverbslabše, hujšehe has lost his job and is worse off than ever — izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prejnone the worse — nič slabše (hujše), nič manjII [wə:s]nounslabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšegato put to worse — potolči, premagatifor better, for worse, for better or (for) worse — v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame
См. также в других словарях:
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mà — prisl. (ȁ) nar. zahodno 1. ali, kako: ma ste neumni 2. da, ja: ma, jasno, poznam ga / ma, kakor se vzame … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naj — členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razuméti — úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika